Gen 38 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je ob tistem času, da je Juda šel dol od svojih bratov in vstopil k nekemu Adulámcu, katerega ime je bilo Hirá.

Genesis 38

38. Poglavje

1 Pripetilo se je ob tistem času, da je Juda šel dol od svojih bratov in vstopil k nekemu Adulámcu, katerega ime je bilo Hirá. 2 Juda je tam videl hčer nekega Kánaanca, katerega ime je bilo Šua ^a in vzel jo je ter šel noter k njej. 3 Ta je spočela in rodila sina in njegovo ime je imenoval Er. 4 Ponovno je spočela ter rodila ^{▼▼[Okoli leta 1727 pred Kristusom.]} sina in njegovo ime je imenovala Onán. ^c 5 Spet je spočela in rodila sina in njegovo ime je imenovala Šelá. Bil je pri Kezíbu, ko ga je rodila. 6 Juda je vzel ženo za svojega prvorojenca Era, katere ime je bilo Tamara. 7 Judov prvorojenec Er ^d pa je bil zloben v Gospodovih očeh in Gospod ga je usmrtil. 8 Juda je rekel Onánu: „Pojdi noter k ženi svojega brata in jo poroči ter svojemu bratu obudi potomca.“ 9 Onán pa je vedel, da potomec ne bo njegov in pripetilo se je, ko je šel noter k ženi svojega brata, da je to izlil na tla, da svojemu bratu ne bi dal potomca. 10 Stvar, ki jo je storil, je razžalila ^{▼▼razžalila…: hebr. bila zla v Gospodovih očeh.} Gospoda, zaradi česar je tudi njega usmrtil. 11 Potem je Juda rekel svoji snahi Tamari: „Ostani vdova, v hiši svojega očeta, dokler moj sin Šelá ne odraste,“ kajti rekel je: „Da ne bi morda tudi on umrl, kakor sta njegova brata.“ Tamara je odšla in prebivala v hiši svojega očeta.

12 § Tekom ^{▼▼Tekom…: hebr. Dnevi so bili pomnoženi.} časa je Šuova hči, Judova žena, umrla in Juda je bil potolažen in se dvignil k svojim strižcem ovc v Timno, on in njegov prijatelj Adulámec Hirá. 13 To je bilo povedano Tamari, rekoč: „Glej, tvoj tast gre v Timno, da ostriže svoje ovce.“ 14 Iz sebe je odložila svoje vdovske obleke, se pokrila z zagrinjalom, se ogrnila in sedla na odprt ^{▼▼na odprt…: hebr. v vrata oči, ali, iz Enájima.} kraj, ki je na poti v Timno, kajti videla je, da je Šelá odrastel, pa mu ni bila dana za ženo. 15 Ko jo je Juda zagledal, je mislil, da je pocestnica, ker je imela svoj obraz zakrit. 16 Na poti se je obrnil k njej in rekel: „Daj, prosim te, naj pridem noter vate,“ (kajti ni vedel, da je bila njegova snaha.) Ona pa je rekla: „Kaj mi hočeš dati, da lahko prideš vame?“ 17 Rekel je: „Poslal ti bom kozlička od tropa.“ ^{▼▼tropa: hebr. koz.} Rekla je: „Ali mi boš dal jamstvo, dokler ga ne pošlješ?“ 18 Rekel je: „Kakšno jamstvo naj ti dam?“ Rekla je: „Svoj pečat in svoje okrasne vrvice in svojo palico, ki je v tvoji roki.“ To ji je dal in prišel noter vanjo in ta je spočela z njim. 19 Vstala je ter odšla proč in poleg sebe položila svoje zagrinjalo iz sebe in si nadela obleke svojega vdovstva. 20 Juda je poslal kozlička po roki svojega prijatelja Adulámca, da prejme svoje jamstvo iz roke ženske, toda ta je ni našel. 21 Potem je vprašal ljudi tega kraja, rekoč: „Kje je pocestnica, ki je bila javno ^{▼▼javno: ali, v Enájimu.} poleg poti?“ Rekli so: „Na tem kraju ni bilo nobene pocestnice.“ 22 Vrnil se je k Judu in rekel: „Ne morem je najti in tudi ljudje tega kraja so rekli, da na tem kraju ni bilo nobene pocestnice.“ 23 Juda je rekel: „Naj si ona to vzame k sebi, da ne bova osramočena. ^{▼▼osramočena: hebr. postala zaničevana.} Glej, poslal sem tega kozlička, ti pa je nisi našel.“

24 Pripetilo se je približno tri mesece kasneje, da je bilo Judu povedano, rekoč: „Tvoja snaha Tamara je igrala pocestnico in prav tako poglej, ona je z otrokom od vlačugarstva.“ Juda je rekel: „Privedite jo naprej in naj bo sežgana.“ 25 Ko je bila privedena naprej, je poslala k svojemu tastu, rekoč: „Po moškem, katerega je to, sem z otrokom.“ Rekla je: „Razpoznaj, prosim te, čigav je ta pečat, okrasna vrvica in palica.“ 26 Juda jim je priznal in rekel: „Bolj pravična je bila kakor jaz, zato ker je nisem dal svojemu sinu Šeláju.“ In ni je več ponovno spoznal.

27 Pripetilo pa se je v času njenih porodnih muk, glej, da sta bila v njeni maternici dvojčka. 28 Ko je bila v porodnih mukah se je pripetilo, da je eden iztegnil svojo roko in babica je prijela ter na njegovo roko privezala škrlatno nit, rekoč: „Ta je prvi prišel ven.“ 29 § ^{▼▼[Leta 1729 pred Kristusom.]} Pripetilo pa se je, ko je svojo roko potegnil nazaj, glej, je prišel ven njegov brat. Rekla je: „Kako ^{▼▼Kako…: ali, Zakaj si naredil ta prodor zoper sebe?} si izbruhnil? Ta prodor bodi na tebi.“ Zato je bilo njegovo ime imenovano Parec. ^{▼▼Parec: to je, Prodor.
,} ⁿ 30 Nato je prišel ven njegov brat, ki je imel na svoji roki škrlatno nit in njegovo ime je bilo imenovano Zerah.